NAŠ ODGOVOR JE NE
Odprto pismo kot odgovor na Govor o stanju Unije 2026
Gospa predsednica,
v svojem Govoru o stanju Unije ste nas vprašali, ali želimo močnejšo, bolj neodvisno Evropo z večjo sposobnostjo ukrepanja. Povedali ste nam, da »lahko samo Evropa Evropejcem zagotovi resnično suverenost«. Pozvali ste k novim evropskim varnostnim strukturam in večji gospodarski integraciji.
Evropejce ste prosili za odgovor.
Naš odgovor je NE.
Ne zato, ker zavračamo Evropo. Evropa je naš dom.
Zavračamo pa vašo trditev, da lahko samo Evropa Evropejcem da resnično suverenost. Suverenost ni nekaj, kar nam lahko da Evropska unija.
Vsa politična oblast izvira iz ljudstva. Njen vir niso država, vlada ali Evropska unija.
Ker so ljudje suvereni, država obstaja zato, da jim služi in uresničuje njihovo voljo. Njena oblast izhaja iz ljudi, ne obratno.
Evropska unija je od tega vira oblasti oddaljena še za eno stopnjo. Obstaja zato, da služi svojim državam članicam in uresničuje njihovo voljo, pri čemer izvaja samo tiste pristojnosti, ki so ji jih te odločile zaupati.
Evropska unija ni suverena država in Evropejcem ne more dati suverenosti.
TEGA MANDATA VAM NISMO DALI
Države, ki so se EU pridružile leta 2004 — številne med njimi so se šele pred kratkim osvobodile totalitarne oblasti — so se pridružile Uniji, ki je temeljila na tedaj veljavnih pogodbah.
Kmalu zatem je sledil predlog Evropske ustave.
Ko so ljudi dejansko vprašali, je Francija rekla NE. Nizozemska je rekla NE.
Velik del tega projekta se je pozneje vrnil v obliki Lizbonske pogodbe. Ta je razširila odločanje z večino in pristojnosti na evropski ravni, vendar skoraj nobeno evropsko prebivalstvo ni dobilo možnosti, da bi o njej neposredno glasovalo. Irska je bila izjema: Irci so Lizbonsko pogodbo najprej zavrnili, nato pa so bili po dogovoru o jamstvih pozvani, naj glasujejo še enkrat.
Evropska unija, kakršna obstaja danes, se je torej razvila daleč preko tega, čemur so se milijoni ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi prvotno odločili pridružiti. To je pomembno dejstvo, ko danes govorite o evropski suverenosti.
ZGODOVINA EVROPE JE KRVAVA
Po razpadu rimske oblasti v Zahodni Evropi je Karel Veliki velik del celine združil pod cesarsko krono. Evropsko integracijsko gibanje se na njegovo dediščino sklicuje še danes.
Toda stoletja, ki so sledila, so zaznamovali ponavljajoči se boji za prevlado nad celino med vladarji in dinastijami, katerih središča so bila na ozemljih, iz katerih so pozneje nastale Francija, nemška kraljestva in Britansko otočje.
Druga stoletja. Drugi vladarji. Drugi vzroki.
A en vzorec se je ponavljal znova in znova. Vladarji so si prizadevali za vedno večja ozemlja, več virov in več ljudi, nad katerimi bi lahko izvajali oblast in od katerih bi lahko pobirali prihodke. Njihove ambicije so rasle; ceno so plačevali navadni Evropejci.
Oni so plačevali davke. Oni so zagotavljali delovno silo. Oni so zagotavljali vojake. Oni so pokopavali svoje otroke.
Kraljestva, cesarstva in vlade so nastajali in propadali. Meje so se premikale. Zastave so se menjavale. Toda generacijo za generacijo so bili navadni ljudje prisiljeni financirati ambicije, ki niso bile njihove, in umirati v vojnah o tem, kdo bo določal politično ureditev Evrope.
Enainosemdeset let po zadnji katastrofalni vojni v Evropi vse pogosteje opažamo znake, da Evropska unija pripravlja Evropo na novo veliko soočenje z Rusijo, ki se že stoletja vidi kot naslednica Vzhodnega rimskega cesarstva.
Starodavna delitev med Zahodnim in Vzhodnim Rimom je morda izginila iz našega današnjega političnega besednjaka, vendar je njena dediščina še vedno zelo živa. Pred nekaj leti je Ukrajina prepovedala Rusko pravoslavno cerkev in prekinja stoletne verske vezi z Moskvo.
Dvakrat v nekaj več kot dveh stoletjih se je celinska evropska sila, ki je velik del Evrope spravila pod svoj nadzor, obrnila proti vzhodu, proti Rusiji — Napoleon leta 1812 in Hitler leta 1941. Obe kampanji sta se končali s katastrofo nepredstavljivih razsežnosti.
Ne bomo dovolili, da bi bila Evropa še tretjič organizirana za isti namen. Ne bomo več igrali koristnih idiotov v vojnah, ki so si jih zamislili drugi, financiranih z našim denarjem in bojevanih z našimi otroki.
Evropa ne sme biti nikoli več združena z namenom vojne.
Krvava zgodovina Evrope nobeni evropski instituciji ne daje moralnega mandata, da bi evropske narode spremenila v eno samo celinsko silo.
Stoletja so se poskusi koncentracije oblasti nad to celino znova in znova končevali z rivalstvom, prevlado in vojno. Zato zavračamo zamisel, da bi se združevanje Evrope končalo z novo vojno z Rusijo ali drugo veliko silo.
Ne želimo novega evropskega imperija.
Želimo suverene evropske narode: miroljubne, uspešne in svobodne, da sodelujejo med seboj in s preostalim svetom.
Nobena prestolnica nima pravice vladati Evropi. Ne Pariz. Ne Berlin. Ne London. Ne Moskva. Ne Bruselj.
ZAVRAČAMO TUDI REZULTATE VAŠEGA VODENJA
NISTE UVELJAVILI PRAVIC IN ODGOVORNOSTI, KI JIH PRIDIGATE DRUGIM.
EU še vedno ni pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, čeprav jo k temu zavezujejo njene lastne pogodbe, medtem ko je bila vaša Komisija obsojena zaradi načina obravnave zahtev za dostop do vaše komunikacije s Pfizerjem.
OSLABILI STE GOSPODARSTVO EVROPSKE UNIJE.
Evropska podjetja se soočajo s cenami energije, ki so precej višje od cen njihovih glavnih konkurentov, med petdesetimi največjimi tehnološkimi podjetji na svetu pa so le štiri evropska — medtem ko Bruselj vse bolj ureja tudi najmanjše podrobnosti gospodarskega življenja.
NISTE ZAŠČITILI EVROPSKIH MEJA.
Desetletja nenadzorovanih migracij in neuspešnega izvajanja pravil so povečala pritisk na stanovanja, šole, javne storitve in državne proračune, hkrati pa spodkopala zaupanje ljudi v sposobnost vlad, da nadzorujejo, kdo vstopa v njihove države in kdo v njih ostaja.
Vaše prednostne naloge so vidne tudi v vašem proračunu: Evropska unija je leta 2026 namenila več kot 13 milijard evrov za lastno upravo, za migracije in upravljanje meja pa le približno 5 milijard evrov.
Zavračamo tudi politično idejo, da se lahko množično priseljevanje uporablja za oslabitev nacionalne identitete. Ljudje, ki prihajajo iz držav zunaj Evrope, seveda nimajo enake podedovane povezanosti z našimi nacionalnimi zgodovinami, institucijami in državami. Prebivalstvo s šibkejšimi skupnimi zgodovinskimi vezmi je morda lažje prepričati, da so ti narodi zastareli in da bi se morali umakniti eni sami nadnacionalni evropski državi.
PRAGMATIZEM STE NADOMESTILI Z IDEOLOGIJO.
Z zelenim dogovorom, določanjem cen ogljika in zavezujočimi evropskimi pravili morajo države članice nalagati stroške lastnim ljudem, da bi izpolnjevale prednostne naloge, določene na evropski ravni. Vse več tega, kar Evropejci zaslužijo, se preusmerja v politične cilje, ki jih nikoli niso izbrali na neposrednem glasovanju.
DIPLOMACIJO STE NADOMESTILI S KONFRONTACIJO.
Odnosi z Rusijo so večinoma zamrznjeni, odnosi s Kitajsko in celo z Združenimi državami pa postajajo vse bolj konfrontacijski. Evropa mora biti sposobna ohranjati delujoče odnose z velikimi silami tudi takrat, ko se z njimi ne strinjamo.
NISTE SPOŠTOVALI LASTNIH NAČEL.
EU obljublja subsidiarnost — odločitve naj se sprejemajo čim bližje ljudem — medtem ko se oblast, regulacija in uprava še naprej kopičijo na evropski ravni.
NISTE ZAŠČITILI SVOBODE GOVORA, ZASEBNOSTI IN PRAVICE DO POLITIČNEGA NESOGLASJA.
Zasebne komunikacije so pod vse večjim regulativnim nadzorom, institucije EU vse globlje posegajo v spletni politični informacijski prostor, pojavili pa so se celo pomisleki, da ljudje izgubljajo bančne storitve zaradi svojih političnih ali filozofskih prepričanj.
In vaš odgovor na vse te neuspehe je še več oblasti za Bruselj?!
Naš odgovor je NE.
EVROPA NI EVROPSKA UNIJA
V celotnem govoru ste večkrat govorili, kot da sta Evropa in Evropska unija eno in isto.
Nista.
Evropa je starejša od EU in neskončno večja od njenih institucij.
Čeh, ki zahteva češko suverenost, je Evropejec. Francoz, ki zahteva francosko suverenost, je Evropejec. Nizozemski volivec, ki reče NE nadaljnji integraciji, je Evropejec.
Nasprotovanje vašemu političnemu projektu ni nasprotovanje Evropi.
Po skoraj sedmih letih vašega predsedovanja ste opisali krize Evropske unije, njene delitve, gospodarske težave, varnostne grožnje in izgubo zaupanja — vendar se nikjer niste resno vprašali, kakšno odgovornost za stanje Unije, ki jo vodite, nosi vaša lastna Komisija.
Vodenje pomeni odgovornost.
Od nas zahtevate še več pristojnosti in pooblastila za odločanje.
Naš odgovor ni zgolj, da vam jih ne bomo dali več.
Jemljemo nazaj pristojnosti, ki so bile v preteklosti z nas in naših držav prenesene na Evropsko unijo.
Suverenost pripada ljudem. Oblast izvira iz njih — ne iz Bruslja. Kar so ljudje zaupali, lahko tudi vzamejo nazaj.
Zato zavračamo vsak nadaljnji prenos političnih pristojnosti evropskih narodov na Evropsko unijo in že prenesene pristojnosti vračamo tja, kamor suverenost spada: ljudem in njihovim državam.
Evropejce ste prosili za odgovor.
Naš odgovor je NE.
Želeli ste vedeti, ali še vedno imate naša srca.
Nimate jih.
Zahtevate več oblasti.
Zavračamo.
In svojo jemljemo nazaj.
Po skoraj sedmih letih na položaju predsednice Evropske komisije je stanje Unije tudi rezultat vašega vodenja.
Po pogodbah Evropske unije ima Evropski parlament pristojnost razrešiti Evropsko komisijo.
Te odgovornosti ni izpolnil.
Politična oblast na koncu pripada ljudem. Ko njihovi predstavniki ne uspejo poklicati tistih na oblasti k odgovornosti, morajo ljudje spregovoriti sami.
Zato govorimo.
Izgubili ste naše zaupanje.
Izgubili ste naše spoštovanje.
In v očeh ljudi, katerih delo in davki vzdržujejo institucije, ki jih vodite, ste izgubili vso politično avtoriteto, ki ste jo kdaj imeli.
Slišali smo vašo oceno.
Videli smo rezultate vašega dela.
Naš sklep je: